BoBr-ov log

Budilka na telefonu zvoni pred osmo. In to v nedeljo! Zakaj sem se pustil prepričat da grem na nek privat tek? Raje bi spal v topli postelji. Ma zdaj ni možnosti da si premislim treba bo it.
Pakiranje ženinega bicikla v bogi rentacar prtljažnik ni uspelo. Mrzlo pod 5 stopinj v jutranjem času in že spet premlevam zakaj mi to treba. Spokava se tik pred zdajci da bova ja ob dogovorjenem času na štartu.
Prideva do Grosuplja a začuda nobenega na štartu točno ob uri. Pokliče Razy “pridta gor na kavo”. Še to, z mrzlega na toplo da se mi ne bo nič dalo. “Odvisniki” popijejo svojo jutranjo dozo in kočno gremo tečt. Tek nič posebnega, lepo umirjeno 11km v krogu po dolenjski pokrajini in naselju. Razen mojih sarkastično zbadljivih pripomb :shy: je bilo vse ok. Ampak čaka nas še analiza. Naekrat debata krene v smer teme domačega čtiva gostitelja. Naslovi kot so Dajmo se dol, Popoln ljubimec, Popolna ljubimka in podobni so stalno polnili ozračje s smehom in blaznimi idejami. Človek se res ne more spočit ob veseli odrasli družbi
Odideva med prvimi ker se nama že rahlo mudi na naslednji obisk. Obisk bratove punce v porodnišnici. Ima namreč komplikacije ob nosečnosti in je tam že cel mesec in pol. Pa še kak teden mesec bo sigurno. In tudi tukaj ne vem kako spet beseda nanese na seks. Halo saj smo v bolnici! A lahko nehamo s temi kurbarijami že enkrat Ni čudno moj oče je bil zraven in ko on začne s forami je prepozno za kako umirjeno debato.
Še dobro da nisva imela kak obisk v večernem času. Končno počitek od napornih potovanj.

P.s.: Bošti pravi da preveč zanemarjam blog in moram kaj več pisat. Ane bošti

Petkova pot z Budimpešte v Maribor je bila prav zanimiva. Sprva me je v popoldanskem času pričakala 20km dolga kolona zaradi verižnega trčenja na avtocesti z mesta. Ni potrebno da je bilo 2 uri cijazenja samo do roba mesta prav mučno. Končno se cesta sprosti in že mi prsti bežijo na gumbe od tempomata.
Do Slovenske strani vse normalno in hitro. Od meje do Lendave po pričakovanju ovinkasto zrukana cesta. Slišal sem govorice da je odprta nova avtocesta zato je bila to idealna šansa da poskusim. Nisem mogel verjeti, vse do Maribora je speljana avtocesta. Odlično bo tole šlo hitro Ampak ni vse zlato kot se sveti. Že poročila so v preteklosti govorila da nekaj le manjka tej cesti. In res je ni odstavnega pasu, nekam čudno visi na nekaj delih in nisem videl črpalke. Najhuje je res ker se ubogi kamioni ne morejo niti zasilno ustavit. Tako je v temi, popolnem nalivu in še megli v desnem ovinku obstal kamion! Kaj sem mogel pri nadpovprečni hitrosti ko zagledam reveža na voznem pasu? Odmotat in kar bo bo. Ufff blizu je bilo. Da mi je vedet kater kreten je projektiral ta del avtoceste grrr Nekje blizu Maribora fašem še kamenček v šipo spet od nekega kamiona pred mano. Počilo je kot da bi udarila skala ne kamen In to na prelepi novi avtek Ni bilo videti poškodb zato sem vozil naprej.
Naslednje jutro neprijetno presenečenje na vetrobranskem steklu. Razpoka za znoret in še vidi se kje je kamenček udaril. Pa ne meni no, zakaj zdaj zakaj v nov avto. Saj je služben in zavarovan a vseeno, zdaj imam problemov celo tono cry V ponedeljek zjutraj na dolgo pot s tako šipo? Sucks…
A kdo ve a se da to začasno zaflikat da ne bo razpoka šla naprej?

From ostalo

Pomen teh grablic je lahko direkten prevod ali povezava. V obeh primerih je to zame neznan podvig, kot bi odkrival kitajski zid Vem samo to da si ne želim ponovitve prvega maratona. Ne me vprašat če sem pripravljen za ultra ker po samih treningih sodeč sigurno nisem. Pa kaj pol

Dobro in slabo je da bomo tekli urejene kilometrske kroge. Slabo ker se nam bo pošteno zmešalo od monotonosti in dobro ker lahko počivamo ali odstopimo kadar hočemo. To ne jemljem kot tekmo v klasičnem pomenu divjanja za super časom. To bo bitka sam s sabo! Komaj čakam…

Dan reformacije in dan mrtvih. Nič posebnega, vsaj zame ne. V petek sem itak bil bolj delovne sorte saj sem po novem zaposlen na Madžarskem in tam pač nimajo istih praznikov kot Slovenija Sobota je bila v potovalnem znamenju. Nedelja kao nekaj počitka, spet obiski grobov in ne morem verjet po enem tednu sem se spravil celo tečt. Slabih 9km je naneslo tik pred popoldansko temo. Hudiča se hitro stemni!

Zadnje čase postaja praznik da sem sploh doma. Vikende sem hvala bogu prost zato jim lahko rečem mini praznik Ta teden me čaka Zagreb in Budimpešta. T’kole mam v novi službi…

From ostalo

Bolj za hec kot zares. Na več koncih sem reklamiral svojo idejo igranja zajčka na 13. LM. Plan je bil odteči polmaraton v času 1:50 in nič več nič manj. Tako za trening in ne kot tekmovalni tek.
Vse lepo in prav a klinc ko ni bilo družbe katerim bi dejansko lahko bil zajček. Ja nič sem šel pa po svoje. Edina družba mi je bil Bojan (t.i. veter v laseh). Lepo sva skupaj tekla prvih 5km v zmernem tempu nad 5 minut. Potem se je pa začelo. Skupaj sva začela pospeševati vse bolj iz kilometra v kilometer. Ne vem kaj nama je bilo ampak občutek je bil v redu. Pogovarjala sva se vmes, motivirala publiko in kar lepo pospeševala. Pri 12km sem začutil začetek žuljenja na podplatih. Kar obeh. Mah saj ni prvič bom že zdržal. Nekje na 15km slutim da mi Bojan ne sledi več. Pogledam nazaj in res ga vidim ene 20m za mano. Tudi “Ajde pejd no” ni pomagal. Tekel sem naprej svoj tempo in zgubil sotekača. Na večni poti sem še vedno lepo držal hiter tempo a žulj na levi nogi se je precej razširil. Pekel me je vsak korak vsaj udarec po asfaltu. V glavi že kar računam kolikokrat me bo še zapeklo do cilja (20×40=uf prevečkrat). A kaj naj, trma je spet premagala telo in zdržal sem do konca v neto času 1:43. Super dosežek glede na pripravljenost.
V cilju o Bojan ne duha ne sluha še naslednje 3 minute. Komaj hodim na levo nogo saj se je žulj pošteno razširil čez lev podplat. Samo še domačo oskrbo sem imel v mislih.

Zdaj še izpoved. Iskreno se opravičujem vsem razočaranim nad mojim prehitrim tekom Drugič pa le pojdite z mano in bom bolj priden.

Ne boste verjel kaj se je včeraj zvečer zgodilo. Za kos prtjlage sem že napisal da se je zgubil in da imam notri tanajpomembnejšo reč. No dobim klic nekje sredi dneva da so prtljago izsledili v Benetkah. Kje za hudiča so našli Benetke ne vem In rekli so še da gre nazaj domov preko Frankfurta in da zna trajat še kak dan. Povej kaj novega
Ampak zvečer pride na vrsto čudežni klic. Ob 20:30 pokliče tip da ima moj kufer s sabo in da ga dostavi na dom v roku pol ure! Ne moreš verjet ej, to ti je usluga Kot da so uslišali moje jamranje in želje da dobim nazaj superge. Konec koncev LM je le velik Slovenski tekaški praznik in ni šans da ga zamudim. Rezervni plan je bil tečt v težkih Adidaskah kar brez čipa.
Za finiš še odprem kovček da se prepričam ali je vse notri. Aja mimogrede v Sofiji ko sem pristal sem dobil kovček brez ključavnice. Odlomili so jo in preštofnali vsebino. Prasci. A kaj čmo zdaj živimo v svetu paranoje in brezveznih pooblastil. Thanks for that USA
No nazaj k vsebini. Na srečo je bilo vse notri vključno z jabolkom ki sem ga pozabil pojest. Ta ubogi jabuček je moral narest kar nekaj tisoč km te dni je postal kar plemeniti Superge so lepo zasvetile ko sem jih vzel z vrečke. Yes!!!
Ženin komentar: “a si le dobil nazaj ferarice, da boš zdej nehu bit tečn”. In še prav je mela.

Včeraj sem komaj čakal na povratek v domače kraje. Utrujenost je naredila svoje. Po prezentaciji in celem kupu sestankov ni bilo niti časa za počitek. Sledila je večeja in naprej še zabava.
Zjutraj sem se prisili da vstanem zgodaj, odšel na zajtrk in eno uro v hotelski fitnes studio. Imajo presenetljivo veliko opreme tako da je prav pasalo dat ven s sebe vse odvečne kalorije in stres. Po tem takoj odjava s hotela in naprej na sestanek. Spet. Potem mirno kosilo in na letališče. Pošteno me je zvijalo, če bi bila kaka postelja blizu bi kar zadremal za cel dan. Spravil sem se brat knjigo da jo končno dokončam a sem bil tudi za to utrujen. Običajno imam manjši kovček za med prtljago in torbo s prenosnikom in vsemi dokumenti kar s sabo.
Na avionu spet nisem mogel zaspat. V bistvu sem zadremal do poleta in se zdramil ravno ko smo poleteli. Ah kje bom zdaj spal, ni šans. Let je bil kratek in v Budimpešti spet čez kup pregledov. Kartek postanek v Duty-u (treba je dragi kaj domov prinest ) in spet čakanje za naprej.
Drugi avion ista pesem. Zadremam in se ponovno zbudim zaradi hrupa. Za mano sedi kup mladih ruskih otrok ki so seveda glasni za znoret. Banda! Končno se spuščamo na Pučnika. Takoj sem se pripravil s torbo zrinil na avtobus in na vrtiklaj prtljage. Res prav rinil sem se med rusi in vseeno mi je bilo kaj si mislijo. Sam da pridem čimprej domov. Vrtiljak se lepo začne vrtet in itak rusi srečkoti dobijo prvi prtljago. Vrti se še malo in še ostali poberejo svoje reči. Naenkrat revež ostanem sam z vrtiljakom a mojega kovčka nikjer Prokleto sranje in glih meni. Stopim do okenca za izgubljeno prtljago kjer potrdijo da je bilo to to. Takoj pomislim kaj se bilo not, kaj lahko pogrešam in kaj nujno rabim. Toaletna oprema, obleka, umazane cunje, usnjeni čevlji, športna oprema, najlubše superge za tečt, … čak čak superge Ne no čip je gor. In ravno v nedeljo je LM. Pokažem svoje razočaranje nedožni uslužbenki ki se potrudi z zapisnikom. Ni kaj čakat dokler se ne pojavi nekje in potem da prileti na pravo destinacijo. Super. Najbolš da grem bos na LM

Nekje izgubljeno čaka na lepši jutri moja uboga torba:) Gremo stavit da je ne bo do sobote?

From ostalo

From ostalo

+

From ostalo

+

From ostalo

+

From ostalo

No Comment.

Yesterday after long hard day of travel, business diner and some drinks in bar I simply wanted to prepare myself for today’s server presentation on our Bulgaria event. 200 people were expected to come on event and it would be my first foreign huge presentation. Jupiii
When I entered my hotel room it simply lit up with full of lights like LED, neon and halogen. Much better scenery than during daytime. Immediately I began to rehearse myself and presentation was already in semifinal stage. Window was open to get some fresh air. Actually opened window switched off room A/C as well. This was positive thing since I hate A/C being switched on all the time. But at some point in night some local stray dogs began to bark. F…..g dogs again?!? Some weeks ago I had similar situation in Budapest. Man these dogs allover Europe are hunting me or what?
I tried to close the window to shut off outside noise but then the A/C would start blowing. My mouth and throat got dry in less than 10 minutes. Sucks big time! Decision has fallen and I opened window to suffer with outside noise. I was counting on these dogs getting tired soon. Guess what? I was wrong. Noise was present till 3AM and beyond! And another night goes to nothing

I just hope next week in Belgrade I don’t hear or meet any more dogs

Jutri službeno letim od doma proti daljni balkansko-evropski deželici. Ja v Evropi so in vsi se sprašujemo kako so jih lahko sprejeli Bulgarijo namreč.

From ostalo