Nekaterim dolgujem malo pojasnila in tudi spodobi se kaj napisat o tem.
Torej tik pred glavnim dogodkom sezone sem se v nedeljo odpravil na nek tek ob Krki. Vzel sem ga kot nedeljski lahek trening in zato se tudi nisem uradno prijavil. Šel sem pač zaradi treninga.
Še danes ne vem kaj mi je bilo, zakaj sem z vsakim kilometrom pospeševal. A sem hotel kaj sebi dokazat da mi pa le gre, da še znam tečt hitro? Mudilo se ni nikamor a kljub temu sem pretiraval. Najhujše kar sem naredil je bil 6 kilometer kjer smo se lepo spustili za dobrih 70 metrov. Tukaj sem imel kilometerski tempo pod 4:00 in povprečno dolžino koraka 150cm. In ravno to je pomojem bilo vzrok za nastalo sranje v desni mečni mišici.
V cilju je sprva še vse normalno zgledalo a potem ko sem se začel ohlajat je nastopila bolečina. Čutil sem vsak korak in komaj čakal da pridem domov na obkladke. Hlajenje, elektrostimulacija in domača masaža v nedeljo ni nič pomagalo.
V ponedeljek se odpravim na profesionalno masažo in čez noč poskusim z zeliščno oblogo. V torek sem se počutil precej bolje. Cel dan sem bil na nogah in proti večeru ni bilo niti časa za kako savno. Sreda je tudi minila poslovno a zvečer sem se odpravil na fitnes na bicikel. Po polurnem pedaliranju še savna.
Danes zjutraj (4 dni po nezgodi) je bolečina praktično izginila. Mogoče sem še malo čutil na pritisk. Sredi dneva sem si zadal nek krajši trening teka da vidim kje sem z nogo. Na 4km sem že začutil ostanke poškodbe v obliki blage bolečine. Super. Kako bom zdržal 10kratno razdaljo v nedeljo nimam pojma
Potem sem popoldan šel na klasično masažo in zdaj moram reči da je spet v redu. Za koliko časa…
Jutri prevoz gor, sobota počitek in nedelja dolgo pričakovani Berlin. Čeprav že zdaj vem da ne bo šlo kot sem si želel bom vsaj dal to končno čez. In potem mir, dovolj, nič več! Dobesedno.
17 september 2009 ob 19:01
Človek včasih naredi neumnost kaj čmo. Ampak saj sam veš kako bo v nedeljo. Adrenalin naredi svoje. V ponedeljek pa… To je pa že druga zgodba.
17 september 2009 ob 22:07
Prišel, videl, zmagal……srečno! :O)
17 september 2009 ob 22:20
Ironija je to da sem se vzdrževal takih neumnosti celo leto in potem en teden pred dogodkom naredim ravno kontra
hujše kot otrok…
18 september 2009 ob 9:50
Tipično zate
No pa vseen velik sreče, ne dvomim vate!
18 september 2009 ob 15:32
Bi skorajda upal reči, da je to bila dobra šola za tebe, boš v nedeljo saj počasneje začel ;))
20 september 2009 ob 8:45
Zdaj te “gledam” na Sport Klub TV kanalu in vidim da ti gre v redu
Poškodbe so sestavni del športa in zaradi tega ti ni treba vreči puške v koruzo. Dejmo Uroš, cela družina navija zate.
20 september 2009 ob 13:51
Bravooooo! Čestitke za odličen rezultat.
20 september 2009 ob 15:03
Dober rezultat! Čestitke!
21 september 2009 ob 20:31
Evo nas končno nazaj. Hvala vsem da ste stali ob meni z mislimi ali v živo. Mi veliko pomeni in sigurno ne bi zmogel brez podpore vseh okoli mene.
Zdaj počitek od naporne vožnje in kmalu napišem poročilo
22 september 2009 ob 6:28
Čestitke, super si ti je šlo in seveda, komaj čakam poročilo